Bližje zvezdam, bližje sebi

Podstrešje – kakšen vznemirljiv prostor, ki nam je buril domišljijo že kot otrokom! To je bil tisti prostor, kamor smo odlagali dediščino več generacij in kamor smo se vzpenjali z mešanico strahu, spoštljivosti in pričakovanja. Šele čez čas smo spoznali, da se v njem ne skrivajo le pozabljeni zakladi, ampak da je podstrešje zaklad že sam po sebi.

Pogosto nas k ponovnem odkrivanju mansarde spodbudijo različne življenjske okoliščine: kadar se družina poveča in v naše življenje vstopi nov družinski član ali pa ko spoznamo, da našima dvema malčkoma poganjajo mozolji in da jima skupna otroška soba nič več ne zadošča. Tedaj v našo zavest kot hladen val plane spoznanje, da bomo morali prostorsko stisko reševati na trajen način. Če takrat  upiramo pogled v nebo in upamo, da bi nam ponudilo kakšno rešitev, se nam prav res lahko zgodi »razsvetlitev«. Saj res – podstreha!

Podajmo se na osvajalski pohod

Prenove podstrešja se lahko lotimo s pomočjo arhitekta, ki nam bo pripravil idejno rešitev, ali pa angažiramo izkušenega gradbenika za mansarde. Nenazadnje je prenova podstrešja vedno lahko tudi projekt »naredi sam«. Ne glede na to, za katero od naštetih možnosti se bomo odločili, je treba upoštevati nekaj pomembnih faktorjev, ki so za mansarde specifični.

Prvi od njih je osvetlitev z naravno svetlobo. Sprejeti bo torej treba odločitev o velikosti steklenih površin, pri čemer je treba upoštevati konstrukcijske elemente strehe in druge omejitve, povezane s strešnim naklonom. Najnovejša spoznanja o vplivu naravne svetlobe na človeka kažejo, da je za človeka pomembno ne samo to, koliko svetlobe dobi, ampak tudi da telo dobi informacije o spreminjajoči se svetlobi preko celega dneva.

Prilagajajmo se potrebam uporabnikov

Strešna okna v prostor dovajajo okoli 30 odstotkov več svetlobe kot enako velika fasadna okna, vendar ne smemo pozabiti, da imamo stanovalci v različnih prostorih različne potrebe po svetlobi. V otroških in dnevnih sobah ter delovnih kabinetih je zaželeno več svetlobe kot v spalnicah. Dobro osvetljenost in naravno prezračevanje je pričakovano tudi v kuhinjah in kopalnicah.

Pri izbiri oken velja opozoriti še na višino parapeta, saj bo ta narekoval, kako se bodo okna odpirala. Spodnji rob okna naj bi bil na višini okoli enega metra, zgornja ročka pa na dosegu roke, torej ne višja od 220 cm. Za večje naklone in za dele mansarde, kjer bi radi povečali stojno višino, je rešitev tudi mini okenska frčada ali okenska frčada s štirimi ali šestimi strešnimi okni.

Razkošen razgled z mansardnega balkona

Balkon ali terasa je v podstrešnem stanovanju prej redkost, kot pravilo. Gre za tisti ekskluziven kotiček, ki ga je mogoče z malo spretnosti spremeniti v pravo oazo miru nad mestom ali sredi drevesnih krošenj. Celo takrat, ko v mansardi za balkon nimamo primernega prostora, si ga lahko pričaramo s pomočjo tako imenovanega cabrio balkona. Gre za dvokrilno strešno okno, ki se pri odpiranju spremeni v balkon in stanovalcem omogoča, da stopijo na prosto. Rešitev je primerna za strehe z naklonom od 35 do 53 stopinj in tam, kjer ni mogoč parapet.

Sodobni trendi pa narekujejo avtomatizacijo pri zračenju. Ker je v mansarde naknadno težko vgraditi mehansko prezračevanje obstajajo sistemi za avtomatsko odpiranje in zapiranje strešnih oken za potrebe prezračevanja. Sistem deluje s pomočjo senzorja, ki meri temperaturo, vlago in CO2 in na podlagi tega odpre strešno okno ter tako poskrbi, da je vedno svež zrak v prostorih.

Zakaj torej ljudje tako radi bivamo, ustvarjamo, spimo, sanjamo in se ljubimo prav v mansardi? Morda zato, ker je tu več miru kot v drugih delih hiše, ali pa morda res drži, da naj bi se človek že iz prazgodovine bolj varnega počutil v drevesnih krošnjah …  A nam je še vedno najbolj všeč tisto pojasnilo, da nam je bivanje v mansardi všeč zato, ker smo tam najbližje nebu in zvezdam in zato morda tudi najbližje najboljšemu delu sebe.   

Foto: www.velux.si